Dne 15.10.2020 je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju ZZUOOP) oziroma ti. ''Peti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije'' (v nadaljevanju #PKP5). ZZUOOP še ni bil objavljen v Uradnem listu RS (v nadaljevanju UL RS), vendar se njegovo objavo pričakuje v kratkem. Glede na uradno objavljeno končno besedilo ZZUOOP so mogoča odstopanja od spodaj navedenega.
S paketom #PKP5 bo v veljavo stopilo kar nekaj ukrepov. Na področju dela pa bo #PKP5 predvidoma določal naslednje ukrepe:
1. Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa se lahko podaljša na podlagi sklepa Vlade RS, za obdobje v skupnem trajanju največ 6 mesecev, vendar ne dlje kot do 30.6.2021.
2. Še naprej bo mogoče uveljavljati delno povračilo nadomestila plač za delavce na začasnem čakanju na delo. Za upravičenost do povračila mora biti izpolnjen pogoj upada prihodkov (zaradi epidemije), in sicer za več kot 20% glede na leto 2019. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) znaša 80% nadomestila plače in ne sme biti nižje od minimalne plače. Ukrep velja do 31.12.2020, vendar je vlogo za povračilo mogoče vložiti najkasneje do 15.12.2020. V obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ZZUOOP delodajalcu nalaga tudi določene obveznosti, kot npr. prepoved pričetka s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, napotenim na začasno čakanje, itd.
3. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, zaradi obveznosti varstva otrok. Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače. Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca z odrejeno karanteno. Višina nadomestila za karanteno je odvisna od razloga odrejene karantene oziroma od okoliščin dejanske situacije in je lahko 80% nadomestila plače, lahko 50% nadomestila plače, kadar pa je bila karantena delavcu odrejena po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pa ima delavec pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal. Pravico do povračila tako izplačanih nadomestil lahko delodajalec uveljavi od 1. oktobra 2020. Nadalje ZZUOOP določa tudi ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, zaradi obveznosti varstva otroka. Tako lahko delodajalec uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene, ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ima pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove. V povezavi z višjo silo, zaradi obveznosti varstva otrok, se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.
Vloge za povračilo bo mogoče oddajati »za nazaj«, in sicer v osmih dneh od uveljavitve ZZUOOP, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo zakona, sicer pa v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.
4. Možnost kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni do 3 zaporednih dni, brez potrdila o upravičeni odsotnosti od dela, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni. Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1 (80%). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) bo delodajalcu povrnil izplačano nadomestilo v roku 60 dni po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila, ki jo bo delodajalec vložil v elektronski obliki pri ZZZS, najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. Ukrep velja do 31. decembra 2020.
5. Ne glede na 39. člen ZDoh-2, se testiranja na SARS-CoV-2, ki jih bo plačal delodajalec, in na katera bo delavce napotil delodajalec, se ne bodo štela za boniteto. Ukrep bo veljal do 30. junija 2021 in ga Vlada RS lahko s sklepom podaljša še za obdobje 6 mesecev.
ZZUOOP ureja tudi izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za s.p.-je in delno povrnitev izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike, tj. za čas trajanja karantene na domu ali zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka.
Za vas bomo še naprej spremljali vse spremembe in novosti, ki bodo prišle s #PKP5 ter vas o tem tudi obvestili preko naših kanalov. Za vsa dodatna vprašanja pa so vam že zdaj na voljo naši strokovnjaki iz različnih področij.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.
Comentarios