Banka Slovenije je v januarju objavila novo številko četrtletne publikacije Gospodarska in finančna gibanja. Omenjena publikacija predstavlja analizo mednarodnega okolja, slovenskega trga dela, realnega sektorja, financiranja podjetij, gospodinjstev in bank, stanje javnih financ ter inflacije.
V tokratni številki Banka Slovenije (BS) ugotavlja, da uspešnost spopadanja z epidemijo COVID-19 vse bolj vpliva na gospodarsko aktivnost držav. Indeks nabavnih menedžerjev (indeks PMI) predstavlja stanje predelovalnega sektorja in se izračuna glede na podatke, pridobljene na podlagi vprašalnikov, ki jih izpolnijo največji predstavniki proizvodnih sektorjev. Omenjeni indeks kaže na povečanje gospodarskih aktivnosti v Indiji, Braziliji, na Kitajskem, v ZDA, ter tudi v Združenem kraljestvu. Drugačna pa je slika pretežnega dela celinske Evrope, predvsem zaradi obsežnih omejitev v storitvenem sektorju. Omenjeni indeks se izračunava mesečno, zato naj bi bil takojšnji pokazatelj rasti ali upada gospodarstva. Večina ostalih indeksov se izračunava le četrtletno, zato se stanje pokaže s četrtletnim zamikom.
V drugem valu epidemije se je v Sloveniji največji padec gospodarske aktivnosti poznal pri dejavnostih, ki so odvisne od tujih gostov. Na drugi strani pa je bila proizvodnja oktobra 2020 le še za 1,2 % manjša, kot leto pred tem. V tej dejavnosti je bil indeks PMI, enako kot v Nemčiji, v zadnjem četrtletju močno pozitiven, izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti pa se je že vrnila na raven, kjer je bila pred letom dni. Kazalnik gospodarske aktivnosti se je ravno tako obdržal nad ravnjo, ki jo je imel spomladi, kar kaže na manjši šok v gospodarski aktivnosti. Kljub temu pa zaradi slabše zdravstvene slike ni pričakovati hitrega izboljšanja razmer v slovenskem gospodarstvu.
Slovenski trg dela se drži nad povprečjem evrskega območja, vendar pa se razmere poslabšujejo. To nakazuje tudi število brezposelnih, ki je bilo decembra 2020 na medletni ravni za 15,9% višje. Podporni ukrepi zavirajo dodatno poslabševanje razmer, saj je bilo decembra 2020 na čakanju na delo skoraj 10% vseh zaposlenih.
Začetek drugega vala epidemije na slovenski izvoz skoraj ni vplival, z izjemo turizma. Ta je bil oktobra 2020 medletno manjši samo še za 2,6%, izvoz v Azijo pa se je celo okrepil. V turističnem sektorju pa je bil izvoz storitev zaradi vseh posledic in omejitev, povezanih s COVID-19, medletno manjši za 18,6%, uvoz storitev pa medletno manjši za 16%.
Celotno dogajanje se je odražalo z deflacijo, ki je na medletni ravni znašala 0,3%. Največji delež k nižanju cen so prispevale nižje cene energentov, kot posledica padca cen nafte.
Nižji davčni prihodki in izdatki, ki so nastali zaradi protikoronskih ukrepov, so pustili posledice tudi na javnofinančnem položaju države. Primanjkljaj je septembra 2020 znašal 7,7% BDP, po oceni Vlade RS pa naj bi konec leta znašal 8,6% BDP. Državni dolg se je do konca septembra 2020 povzpel na 78,5% BDP in naj bi ob koncu leta presegel 80% BDP, nato pa naj bi se postopno zniževal.
BS povzema, da bo moralo okrevanje gospodarstva temeljiti na trajnostni in okoljski vzdržnosti. Slovenija v daljšem obdobju izkazuje napredek na tem področju, vendar žal še ne dosega povprečja evropskih držav. Za doseganje zastavljenega cilja ogljične nevtralnosti do sredine tega stoletja se bodo morala prizadevanja na tem področju pospešiti, za to pa bodo na voljo tudi razna sredstva Evropske unije. Celotno publikacijo z vsemi preostalimi ugotovitvami si lahko ogledate na naslednji povezavi.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.
Comments