Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je pripravil pomladansko napoved gospodarskih gibanj, na katero pa je močno vplivala visoka raven negotovosti, ki je posledica vojne v Ukrajini. Posledično so napovedi rasti nekoliko bolj konservativne kot v jesenski napovedi, in sicer je predvidena rast BDP 4,2-odstotna (0,5 o.t. nižja), s pričakovano umiritvijo na ravni 3% v naslednjem letu in 2,8% v letu 2024.
Umiritev rasti je bila sicer pričakovana že pred pričetkom vojne, saj je bila visoka rast predvsem posledica močnega lanskega odboja po padcu leta 2020, obenem pa naraščajoči cenovni pritiski zaradi dviga cen surovin in energentov napovedano rast dodatno potiskajo navzdol.
Veliko mero gospodarske rasti bo predstavljala domača potrošnja. Pričakovana je okrepitev stanovanjskih investicij ter rast investicij sektorja države. Motnje v dobavnih verigah naj bi se v letošnjem letu zgolj v nekaterih panogah postopoma zmanjšale, trend približevanja dobavnih verig evropskim trgom pa bi lahko pomenil pomembne priložnosti za slovenska podjetja.
Poleg umiritve tujega povpraševanja bodo na napovedano umiritev gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih vplivali še naprej prisotni cenovni pritiski, ki bodo višali stroške podjetij in omejevali kupno moč zasebnega sektorja.
Rast cen se bo nadalje krepila predvsem na storitvah, kamor bo na račun ukinjanja omejevalnih ukrepov preusmerjen del povpraševanja. Vse navedeno bo pomenilo skupno 6,4-odstotno rast cen življenjskih potrebščin s predvideno umiritvijo na 3,2% v 2023 in 2,3% v 2024.
Še naprej naj bi se sicer manj intenzivno nadaljevalo upadanje brezposelnosti, kar pa bo skupaj z demografskimi gibanju vplivalo na manjšo razpoložljivost delovne sile. Rast nominalnih plač v zasebnem sektorju naj bi v letu 2021 ostala na ravni lanske (2,4%), realno pa naj bi se plače celo znižale ob povišani inflaciji.
Tveganja uresničitve pomladanske napovedi ostajajo odvisna predvsem od razmer v Ukrajini, prilagoditve gospodarskih subjektov trenutnim razmeram, globalnega obvladovanja pandemije ter uspešnosti črpanja EU sredstev.
Celotno napoved si lahko preberete v publikaciji, ki jo najdete na naslednji povezavi.
Comments