Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Ur.l.RS št. 49/2020, v nadaljevanju ZIUZEOP) v 76. členu določa, da lahko delavca, ki je napoten na začasno čakanje na delo doma zaradi epidemije, Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu. To lahko naredita tako, da skleneta pogodbo v skladu z določbami Zakona o kmetijstvu (Ur.l.RS, št. 45/2008 in nad., v nadaljevanju ZKme-1). Podrobnejše pogoje napotitve delavca (ki je na čakanju na delo doma) na delo v kmetijstvu predpiše Vlada RS. Glede na opredeljeno zakonsko določbo in morebiten dvom o tem, ali bi lahko ZRSZ napotoval delavce na začasno oziroma občasno delo tudi proti njihovi volji, uradna pojasnila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Ministrstva) in ZRZS poudarjajo, da gre za prostovoljni dogovor med delavcem na čakanju in delodajalcem (kmetom/kmetijskim podjetjem), zaradi česar bo na tako delo napoten le delavec, ki bo to prostovoljno želel.
Omenjena rešitev je uvedena v pomoč kmetom, ki se zaradi sprejetih ukrepov proti širjenju epidemije virusa trenutno ne morejo posluževati pomoči tujih sezonskih delavcev. Pri tem je pomembno poudariti, da to v nobenem pogledu ne vpliva na pogoje oziroma pravice delavca, ki je sicer na čakanju. Slednji v času opravljanja občasnega ali začasnega dela v kmetijstvu prejema nadomestilo, ki mu pripada za čakanje na delo, poleg tega pa tudi dogovorjeno plačilo za opravljanje dela v kmetijstvu, kot podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.
Glede na navedeno je tudi Ministrstvo na svoji spletni strani objavilo Seznam ponudnikov del za sezonsko delo v kmetijstvu, v katerem so navedene zainteresirane kmetije, ki potrebujejo pomoč, ter javno pozvalo zainteresirane, da s svojim začasnim delom navedenim pomagajo.
V zvezi z omejitvijo začasnega oziroma občasnega dela izvajalcev (tj. delavci, ki so na čakanju oz. vsi, ki bi želeli delati) v kmetijstvu, Zakon (105.c člen ZKme-1) določa, da se le-to lahko za izvajalca opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 90 dni ter na posameznem kmetijskem gospodarstvu prekinjeno ali neprekinjeno največ 120 dni v enem koledarskem letu. Pri tem ima lahko naročnik (kmetija oz. kmetijsko podjetje) sklenjeno pogodbo o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu z več izvajalci za isto časovno obdobje.
Ne glede na navedeno, pa se z ZIUZEOP časovna omejitev glede izvajalcev ukinja, saj le-ta v svojem 76. členu določa, da lahko izvajalec začasno oziroma občasno delo v kmetijstvu (do konca leta 2020) opravlja brez omejitve števila dni (sicer je bila omejitev 90 dni). Upoštevajoč pojasnilo Ministrstva omenjena določba omogoča (in ne zahteva) sezonsko delo brez omejitve števila dni.
Drugih pogojev občasnega in začasnega dela v kmetijstvu interventni zakon ZIUZEOP ne ureja, zaradi česar so v tem delu relevantna določila obstoječega zakona ZKme-1, ki med drugim določa, da se omenjeno delo lahko opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava, t.i. pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, kar pomeni izjemo od siceršnje prepovedi iz Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nad., v nadaljevanju ZDR-1). Slednji namreč določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja. Glede začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu se uporabljajo tudi določila ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enaki obravnavi glede na spol, prepovedi dela otrok, delovnem času, odmorih in počitkih, odškodninski odgovornosti, varstvu nekaterih kategorij delavcev glede prepovedi opravljanja del ter varstvu osebnih podatkov ter predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
Plačilo za opravljeno začasno in občasno delo v kmetijstvu je stvar dogovora med delodajalcem (kmetom/kmetijskim podjetjem) in izvajalcem dela. ZKme-1 omejuje le spodnjo višino in določa, da urna postavka ne sme biti nižja od 4,79 EUR bruto, pri čemer se le ta usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in jo enkrat letno določi minister, pristojen za kmetijstvo, najpozneje do 1. aprila v koledarskem letu, ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (kar je od 1.4. letos 5,16 EUR bruto). V primeru dodatnih vprašanj smo vam na voljo svetovalci A Tax International.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.