Izraz »Incoterms« je okrajšava za naziv International Commercial Terms in pomeni mednarodne trgovinske klavzule (uporablja se tudi termin pariteta). Gre za 11 klavzul, ki določajo kdo je pri mednarodnih transakcijah odgovoren za določeno stvar. Navajajo vse zadolžitve, tveganja in stroške, ki so vključene v transakcijo blaga med prodajalcem in kupcem. Poznajo ter sprejemajo jih vse države sveta in so obvezne na vsakem komercialnem računu, saj zmanjšajo tveganje morebitnih nesporazumov.
Pri uporabi je potrebno biti pozoren na naslednja vprašanja: • Kdo plača glavni prevoz? • Kje poteka dostava?
• Kje in kdaj se tveganje s prodajalca prenese na kupca?
• Kdo nosi stroške vseh pristojbin, ki izhajajo iz transporta, kdo mora pripraviti dokumente, poskrbeti za raztovarjanje blaga v namembnem kraju, plačati carine kadar je to potrebno, poskrbeti za zavarovanje blaga itd.
Na sliki spodaj je prikazano do kdaj je pri posameznem Incoterms pravilu blago odgovornost prodajalca, in kje prevzame odgovornost za blago kupec, kdo nosi stroške in kdaj tveganje od prodajalca preide na kupca.
Pomembno je vedeti – DAT je po novih pravilih Incoterms 2020 preimenovan v DPU.
Najprej so v spodnji galeriji na kratko predstavljene posamezne Incoterms klavzule. Te se delijo na pravila, ki veljajo za vse načine prevoza in pravila, ki veljajo le za morske ter celinske plovne poti. Nato so zapisane spremembe, ki jih uvaja Incoterms 2020 in ki so pričele veljati s 1.1.2020.
Katere so novosti, ki prihajajo v letu 2020?
1. Ostaja 11 Incoterms klavzul, čeprav se je govorilo, da bodo zmanjšali število.
2. Incoterms DPU (Delivery at Place Unloaded)
Nova klavzula DPU je le novo poimenovanje za obstoječo klavzulo DAT (Delivered at Terminal). Ime je spremenjeno, ker se je želelo jasneje poudariti, da je lahko kraj dobave z razložitvijo blaga s prevoznega sredstva vsak kraj, in ga zato ni treba poimenovati kot terminal, ki sicer deluje ožje (npr. letališki terminal, pristaniški terminal ipd.). Izraz "terminal" so odstranili, saj je pogosto povzročal zmedo. S tem so želeli, da se na splošno pokrije „katero koli mesto, ne glede na to, ali je terminal ali ne“. Ker zahteva ta klavzula od prodajalca več obvez kot pri klavzuli DAP (po kateri prodajalec dobavi blago nerazloženo s prevoznega sredstva), je sedaj DPU razvrščena med DAP (Delivered at Place). Sprememba omogoča dobavo blaga na t.i. terminalu ali na drugem mestu, pravno pa dobava poteka v trenutku, ko je blago raztovorjeno in dano na voljo kupcu.
3. Zavarovalno kritje - Incoterms CIF (Cost Insurance and Freight) ter Incoterms CIP (Carriage and Paid To)
Sprememba je tudi pri klavzuli CIP in CIF. CIP (prevoz in plačilo) - je izraz, ki ga pogosto zamenjujemo s CIF (stroškovno zavarovanje in tovorni promet). V skladu z Incoterms 2010 v točki A3b) za CIP določajo, da mora prodajalec po tej klavzuli na svoje stroške pridobiti zavarovanje tovora najmanj v skladu s kritjem C Inštitutskih klavzul [Institute Cargo Clauses (LMA/IUA)] (najnižje kritje) ali po katerihkoli podobnih klavzulah, primernih za uporabljen prevoz. Prodajalec torej potrebuje le minimalni znesek zavarovalnega kritja, ki ga za klavzulo pariteto CIP in CIF narekujejo C Inštitutske klavzule.
V Incoterms 2020 pa je to vsebovano v prenovljeni točki A5, ki na novo določa, da mora prodajalec pri paritetni klavzuli CIP na svoje stroške pridobiti zavarovanje tovora (razen če ni drugače dogovorjeno ali določeno pri običajnem trgovanju z določenim blagom), ki je v skladu najmanj s kritjem A Inštitutskih klavzul [Institute Cargo Clauses (LMA/IUA)] (ki pokriva bistveno več rizikov). Novost ni le višje zavarovalno kritje, ampak tudi pravna domneva, da velja kritje A, razen če se stranki dogovorita drugače ali je drugačen običaj.
Pri klavzuli CIP se morata stranki jasno dogovoriti, kateri nivo zavarovalnega kritja je mišljen, da se ne bi katera od strank sklicevala na običaj, ki morda mednarodno ni poenoten. Pri klavzuli CIF, ki se uporablja le za morske in notranje plovne poti, pa sicer ostaja še naprej najnižji nivo zavarovalnega kritja C, vendar preštevilčena prenovljena A5 tudi tu prinaša novo pravno domnevo, da mora prodajalec (razen če ni drugače dogovorjeno) na svoje stroške pridobiti zavarovanje tovora, ki je v skladu najmanj s kritjem po klavzulah C Inštitutskih klavzul [Institute Cargo Clauses (LMA/IUA)] ali po katerihkoli podobnih klavzulah, primernih za uporabljen prevoz. To spet pomeni, da naj se stranki v izognitev nesporazuma ali morebitnim različnim običajem dogovorita o tem, kakšno zavarovanje je mišljeno.
Incoterms 2020 torej zagotavlja različne stopnje zavarovalnega kritja pri stroškovnem zavarovanju in tovoru (CIF) ter prevozu in zavarovanju, plačanem v (CIP).
4. Stroški in struktura stroškov
Incoterms 2020 opisuje razširjene zahteve, ki so povezane tudi s tem, kako stroške delimo med prodajalcem in kupcem. Vsi stroški so navedeni v razdelku "Allocation of costs" znotraj vsake klavzule, da se preprečijo morebitne nejasnosti. Ker se je tudi urejanje izdelkov v pravilih Incoterms 2020 spremenilo, se tudi opredelitev stroškov pojavlja v razdelku A9/B9 v vsakem Incotermsu 2020 ter so razporejeni po določenih stroškovnih obveznostih. Podrobneje so porazdelili stroške med prodajalcem in kupcem. Tako naj bi odgovorili na povratne informacije uporabnikov, da je bilo vedno več sporov glede razporejanja stroškov, zlasti tistih v pristanišču ali kraju dostave. Široko načelo je, da je prodajalec odgovoren za stroške, ki so nastali do točke dobave, kupec pa je odgovoren za stroške po dobavi.
5. Varnost v zvezi s prevozom
Varnost tovora je še posebej pomembna, Incoterms 2020 pa zdaj obravnavajo številne zahteve, povezane z varnostjo, ki so opredeljene v A4 in A7 vsakega pravila Incoterms 2020.
6. Lastni prevoz, poleg prevoza tretje osebe
Incoterms 2010 je predvideval, da bo prevoz blaga med prodajalcem in kupcem opravil tretji prevoznik. Niso se ukvarjali s tem, kdo zagotavlja prevoz, ali je to prodajalec ali kupec (npr. prodajalčev lasten tovornjak). Incoterms 2020 dovoljuje tudi lastni prevoz s strani kupca v klavzuli FCA, prodajalec pa v pravilih D. Incoterms 2020 vključujejo dogovore o prevozu z lastnim prevoznim sredstvom v FCA, DAP (Delivered at Place), DPU (Delivered at Place Unloaded) in DDP (Delivered Duty Paid). Stranki lahko, razen pri klavzulah skupine C, organizirata prevoz tudi z lastnimi prevoznimi sredstvi, kar je seveda možno že po Incoterms 2010, čeprav to izrecno ne piše. Kupcu in prodajalcu omogočajo, da na lastne stroške v transakciji določita svoje načine prevoza.
7. EXW (Ex-Works)
Čeprav so številni ta Incoterms želeli odpraviti, še zmeraj ostaja. Če je to edina izbira za sklepanje poslov, se je potrebno prepričati, da obstaja pooblastilo, ki opisuje kaj se prodajalcu zagotovi pred nalaganjem blaga. Enako velja za klavzulo FOB (Free On Board), ki se praviloma uporablja za domače in mednarodne plovne poti (t.i. oceanske ali medobalne vodne poti), ne pa za zračni ali železniški promet.
8. FCA (Free Carrier Alongside) in Bill of lading
To pravilo se lahko uporablja za kateri koli način prevoza. Prodajalec ostaja odgovoren za vse stroške, povezane z embalažo, nakladanjem, dostavo blaga in, če je primerno, odobritvijo blaga za izvoz. Kupec je odgovoren za vse druge stroške, povezane s pridobitvijo blaga, vključno z uvoznimi dajatvami, davki in varnostnim potrdilom (če je to predpisano).
Ena pomembnejših sprememb je, da lahko prodajalec od kupca zahteva, da ta predloži svojo dobavno listino – pomorska nakladnica (B/L, on-board bill of lading). Brez te zaščite lahko prodajalec izgubi nadzor nad kontejnerskimi pošiljkami in prevzame tveganje za škodo na blagu, dokler se ne naloži. Pri FCA po A6 bo zdaj možna nova omenjena dobavna listina – pomorska nakladnica (B/L) z označitvijo naložitve blaga na krov, čeprav je blago izročeno prevozniku na kopenski točki.
9. Novo pravilo v preštevilčeni novi A4 pri EXW in FCA, po katerem mora prodajalec, na stroške in riziko kupca, kupcu pomagati pri sklenitvi prevozne pogodbe. Pri vseh F klavzulah pa po novem velja, da lahko prodajalec za kupca sklene prevozno pogodbo le, če je to posebej dogovorjeno in ne več tudi, »če je tak običaj«.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.