Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju “Sodišče EU”) je 26. februarja 2019 razsodilo v zadevah danskih davčnih zavezancev proti danskemu davčnemu ministrstvu (ang. “Danish Ministry of Taxation”) v primeru dividend in v primeru obresti (sodbe najdete na sledečih povezavah: C116/16, C117/16 ).
Oba primera lahko ponazorimo s sledečo skico:
Vir: A Tax International
V omenjenih primerih sta bili danski družbi v lasti matičnih družb s sedežem v drugi državi članici EU (Luksemburg, Ciper ali Švedska), končni lastniki teh matičnih družb pa rezidenti tretjih držav (Bermuda, Kajmanski otoki) ali pa so bile matične družbe v lasti zasebnih kapitalskih skladov z neznanim rezidentstvom vlagateljev. Matičnim družbam v EU so danske družbe izplačale dividende ali obresti, takšno izplačilo pa obravnavale kot oproščeno plačila davčnega odtegljaja na podlagi Direktive o matičnih in odvisnih družbah oziroma Direktive o obrestih in licenčninah.
Po mnenju danskega davčnega organa oprostitve davčnega odtegljaja, ki izhajajo iz zgoraj omenjenih EU direktiv, ne bi smele biti odobrene, saj prejemniki dohodkov (EU holdinške družbe) niso bili upravičeni lastniki prejetih izplačil, zato je danski davčni organ na dansko Vrhovno sodišče vložil pritožbo, slednje pa je vprašanja za predhodno odločanje naslovilo na Sodišče EU. Postavljena vprašanja nacionalnega sodišča se nanašajo na tri teme. Prva tema se nanaša na obstoj pravne podlage, ki državi članici omogoča, da zaradi zlorabe pravice zavrne priznanje oprostitve iz 5. člena Direktive 90/435 z dne 30. novembra 2011 o skupnemu sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (Direktiva o matičnih in odvisnih družbah) družbi, ki je razdelila dobiček družbi iz druge države članice, katere hčerinska družba je. Če taka pravna podlaga obstaja, se druga tema vprašanj nanaša na konstitutivne elemente morebitne zlorabe pravic in s tem povezana dokazna pravila. Nazadnje, tretja tema vprašanj, ki so ravno tako zastavljena za primer obstoja možnosti države članice, da taki družbi zavrne ugodnosti iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah, se nanaša na razlago določb Pogodbe EU glede svobode ustanavljanja in prostega pretoka kapitala, zato da se predložitvenemu sodišču omogoči preveritev ali danska zakonodaja krši ti svoboščini.
Sodišče Evropske unije je izjavilo, da izraz ''upravičeni lastnik'' (ang. »beneficial owner«) ni formalno določen, temveč da je to pravna ali fizična oseba, ki ima ekonomske koristi od prejetih obresti in ima zato pravico, da prosto določi kako se bo ta dohodek porabil. Subjekt, ki je zgolj formalno določen prejemnik na pravni podlagi kot posrednik (zastopnik, skrbnik ali pooblaščeni podpisnik v imenu drugih), v resnici pa ne pridobi od prejetih obresti, ni upravičeni lastnik. Poleg tega je Sodišče EU pojasnilo, da pojem upravičenega lastnika izključuje družbe za prenos in se ne sme razumeti v ozkem tehničnem smislu, ampak ima pomen, ki omogoča izogibanje dvojnemu obdavčevanju, preprečevanje davčnih utaj in izogibanja davkom. Sodišče pojem upravičenega lastništva usklajuje z opredelitvijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD), kar pomeni, da se morajo davkoplačevalci in davčni svetovalci po novem bolj opirati na delo OECD kot v preteklosti. Tako razumevanje pa odstopa od mnenja generalnega pravobranilca, ki meni da komentarji OECD nimajo zavezujočega učinka. Sodišče EU je v nadaljevanju odločbe pojasnilo pomen zlorabe pravic v tem kontekstu. V skladu s sodno prakso Sodišča EU gre za zlorabo pravic kadar so podane naslednje predpostavke:
kombinacija objektivnih okoliščin, v katerih kljub formalnemu upoštevanju pogojev, določenih s pravili EU, namen teh pravil ni bil dosežen in,
subjektivni element, ki je namenjen pridobitvi prednosti iz pravil EU z umetnim ustvarjanjem pogojev, določenih za njegovo pridobitev.
Po mnenju Sodišča EU je potrebno preučiti dejstva, pri tem pa biti pozoren na elemente zlorabe, zlasti morebitne izključno formalne ali umetne transakcije, ki nimajo nikakršne ekonomske ali komercialne utemeljitve. Skupina podjetij je lahko označena kot umetna ureditev, če ni vzpostavljena iz razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost, njen glavni cilj pa je pridobiti davčno ugodnost, ki je v nasprotju s ciljem ali namenom veljavnega davčnega prava.
Za umetno ureditev gre tudi, kadar je skupina podjetij strukturirana tako, da mora prejemnik plačanih obresti sam prenesti te obresti na tretje podjetje, ki ne izpolnjuje pogojev za uporabo Direktive Sveta 2003/49 z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (Direktiva o obrestih in licenčninah), kar ima za posledico nepomemben obdavčljivi dobiček, kadar to podjetje deluje kot matična družba.
Sodišče je razširilo opredelitev EU o izogibanju davkom, pri čemer se ni mogoče sklicevati na zaščito pred Direktivo o obrestih in licenčninah ali Direktivo o matičnih in odvisnih družbah, ter navedlo značilnosti, ki nakazujejo na zlorabo pri vmesnih holdingih. Po mnenju Sodišča EU bi morale države članice celo v odsotnosti določb o preprečevanju zlorab v nacionalni zakonodaji ali davčnih sporazumih uporabljati splošno načelo EU proti zlorabi in takšno ugodnost zavrniti, če dogovor pomeni kršitev pravic. Na to, da dogovor pomeni možno zlorabo davčnih shem nakazuje dejstvo, da družba, ki prejme obresti ali dividende, prenese vse ali skoraj vse takšne prihodke kmalu po prejemu za subjekte, ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo direktiv. Oceno dejanske gospodarske dejavnosti je potrebno izpeljati iz analize vseh pomembnih dejavnikov, ki se nanašajo zlasti na upravljanje družbe, bilanco stanja, strukturo njenih stroškov in na dejansko nastale izdatke, osebje, ki ga zaposluje ter za prostore in opremo, ki jih ima. Prej omenjeni »umetni« dogovori lahko temeljijo tudi na različnih pogodbah med družbami, ki so udeležene v spornih finančnih transakcijah.
Sodišče EU sicer ni moglo oceniti dejstev v zadevah, je pa navedlo znake zlorabe in goljufivih dejanj in s tem nacionalnemu sodišču dalo smernice za ocenjevanje primerov. V pristojnosti Danskega višjega sodišča je torej, da v skladu s temi smernicami in sodno prakso Sodišča EU odloči ali so prejemniki dohodka dejanski lastniki ter če gre za zlorabo pravic.
Omenjene sodbe pomembno vplivajo na večino struktur mednarodnih skupin in na pretok sredstev iz EU hčerinskih družb na matične družbe, kadar je končno matično podjetje rezident tretje države. Predlagamo da družba, ki izplačuje dividende, obresti ali licenčnine v tujino preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji (formalni in vsebinski), da je takšno izplačilo oproščeno plačila davčnega odtegljaja.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.