Vsako podjetje stremi k čim boljšim rezultatom, nenehnemu trendu rasti dobička, povečevanju prodaje ter istočasno zniževanju stroškov poslovanja. Nobeno podjetje ni izjema. In prav je tako.
Družbe v okviru svojih zmožnosti iščejo vse možne načine, kako povečati dobičkonosnost in izboljšati druge kazalce uspešnosti. Zato se največkrat posvetujejo z zunanjimi svetovalci, delajo analize, simulacije »how to« in »what if« ter se na osnovi tega odločajo, kaj bodo naredile, da bo šel trend navzgor.
Pri tem niso nobena izjema niti velika globalna, multinacionalna podjetja. Prav nasprotno, zaradi razpršenega lastništva, največkrat so to delniške družbe, je ta »zahteva« oziroma želja po vedno večji rasti še toliko bolj izrazita.
Poleg organske rasti prodaje, ki jo je skoraj v vseh panogah vedno težje doseči zaradi nasičenega trga, je največkrat in najbolj običajna praksa zniževanje stroškov. Tu so zajeti vsi stroški; največkrat so to stroški dela, stroški nabavljenega materiala in surovin, stroški storitev in drugi stroški, ki bremenijo podjetje.
Glede na to, da stroškov dela ne moremo popolnoma izničiti, pa so podjetja (tu mislimo predvsem multinacionalke) pričela ustanavljati tako imenovane »centre odličnosti«. Kaj to pomeni? Bistvo teh centrov je, da je določen del opravil oziroma procesov skoncentriran na enem mestu. Podjetje seli iz lokalnih organizacij del procesov, za katere meni, da jih lahko centralizira na enem mestu. Tu gre največkrat za dela, ki jih opravljajo t.i. »enabling functions«, kot so vsa področja financ (vsi davki, računovodstvo, plačilni promet, obračun plač, …), kadrovske službe, IT oddelki, oddelki za skladnost poslovanja in druge podobne enote.
Podjetje se odloči, da na lokalnih trgih kjer je prisotno, ne bo imelo vseh teh služb, ampak bo naredilo centre, ki bodo opravljali določeno delo za več trgov hkrati. Takim organizacijskim strukturam rečemo tudi »vitke organizacije« (lean organizations).
Te centre podjetja odpirajo na trgih, kjer je cenejša delovna sila. S tem podjetja prihranijo na dva načina, in sicer:
z zmanjšanjem števila zaposlenih, zmanjša se namreč potreba po oddelkih na vsakem trgu, kjer so prisotni, ter
z znižanjem stroškov dela, ker centre ustanavljajo kjerkoli po svetu, predvsem pa tam, kjer je cenejša delovna sila.
Imajo pa take organizacijske strukture kar precej pomanjkljivosti, česar pa se mnoge multinacionalke niti ne zavedajo. Nekatere od teh so:
nepoznavanje ali pomanjkljivo poznavanje lokalne zakonodaje;
jezikovne ovire;
poveča se birokracija;
pomanjkanje odgovornosti in prožnosti;
postopki odločanja postajajo počasni ali celo skrajno zahtevni in onemogočeni.
Nepoznavanje lokalne zakonodaje je vsekakor velik problem, ki pa se ga podjetja največkrat niti ne zavedajo, vse dokler ne pride do davčnih ali drugih inšpekcijskih pregledov.
Mnogokrat se izkaže, da:
inšpektorji v lokalnih organizacijah ne najdejo pravih sogovornikov, ki bi lahko obrazložili poslovanje podjetja, potek dokumentov ali odgovorili na vprašanja in predložili potrebno dokumentacijo;
zaposleni v lokalnih podjetjih niti sami natančno ne vedo, na koga se lahko obrnejo za določen segment, ker imajo podjetja centre ozko usmerjene in so le-ti precej razpršeni, kar lahko vodi do tega, da je pri inšpekcijskem pregledu potrebno sodelovanje in vključevanje več centrov;
dokumentacija, ki jo je potrebno predati je največkrat arhivirana v različnih centrih odličnosti;
zaposleni v centrih ne znajo lokalnega jezika, niti ne poznajo dovolj lokalne zakonodaje;
poveča se birokracija;
podaljša se trajanje inšpekcijskih pregledov.
Nemalokrat se zgodi, da so kazni, ki jih podjetja dobijo v državah kjer poslujejo, precej večje ravno zaradi zgoraj omenjenih dejstev. Družbe sicer oblikujejo finančne rezerve za take primere, a kljub temu kazni vsekakor močno vplivajo na ugled in vpliv podjetja, kar lahko zmanjša konkurenčno prednost. Istočasno pa se lahko poveča možnost bolj pogostih inšpekcijskih pregledov. Zato bi velike družbe pri vpeljavi takšne sheme morale upoštevati njene pomanjkljivosti in jih predvideti pred prvimi koraki.
Izbira pravega svetovalca se velikokrat pokaže kot ključni element pri uspešnosti poslovanja lokalnih družb, ki se odločijo za takšne sheme. Zunanji svetovalci lahko učinkovito sodelujemo z družbami, ki so prešle na drugačno shemo poslovanja in jim nudimo vso podporo, tako s področja računovodskega, davčnega in pravnega svetovanja (t.i. outsourcing).
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.