Majhnost slovenskega trga in skupna zgodovina narodov na Balkanu že desetletja slovenskim podjetjem narekujeta, da izkoriščajo dobro poznavanje trgov bivše skupne države in na njih tekoče investirajo. Po podatkih Banke Slovenije so neposredne naložbe Slovenije v tujini konec leta 2015 znašale 5.460,6 milijona EUR in predstavlja 2,4-odstotno povečanje glede na leto 2014.
Konec istega leta je bilo zabeleženih 833 slovenskih gospodarskih družb, ki so imela skupaj 1.976 neposrednih naložb v direktno povezanih družbah. Največ so vlagala podjetja iz predelovalne dejavnosti, katerih delež v skupni vrednosti naložb je znašal 30%. Ista statistika beleži, da kar 61,4% vseh neposrednih naložb slovenskih podjetij predstavljajo vlaganja na hrvaški, bosanski, srbski in makedonski trg. Kot zanimivost, ta delež v naši severni sosedi Avstriji znaša le 1,6%.
Pri mednarodnem poslovanju znotraj skupine povezanih podjetij se le ta srečujejo z izzivom transfernih cen. OECD v okviru projekta zmanjševanja davčne osnove in prenašanja dobička v davčno ugodna okolja (Base erosion and profit shifting – BEPS) ter tudi davčne uprave z vedno bolj uspešnim inšpekcijskim nadzorom transfernih cen jasno sporočajo podjetjem, da bo poslovna praksa, ki bo imela za posledico neustrezno določene transferne cene z namenom izogibanja plačila obveznih dajatev, vedno bolj sankcionirana. Samo v letu 2015 je bilo na tem področju v Sloveniji preko davčnih inšpekcijskih nadzorov dodatno obračunanih za 21,8 milijonov EUR dajatev.
Ker se slovenska podjetja pri neposrednih naložbah v tujino v prvi vrsti odločajo za države Zahodnega Balkana, smo primerjali urejenost področja transfernih cen v Sloveniji, na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter Srbiji. V nadaljevanju članka so opisane določene posebnosti vsake od navedenih držav, ki so pomembne, ko se podjetja odločajo za širitev svojega poslovanja na omenjene trge.
Dokumentacija o transfernih cenah je temeljni dokument s katerim davčni zavezanec dokazuje, da so transferne cene določene v skladu z neodvisnim tržnim načelom. Hkrati je to dokument, ki davčnemu organu ob inšpekcijskem nadzoru zagotavlja dovolj informacij s katerimi davčni inšpektor prepozna, kako v podjetju obvladujejo transferne cene. Med primerjanimi državami ni izjeme, podjetja so zavezana dokumentacijo o transfernih cenah pripravljati letno. Hkrati ugotavljamo, da so najpogostejše napake pri pripravi dokumentacije o transfernih cenah vsem državam skupne. Zavezanci pogosto uporabijo napačno metodo oziroma so argumenti za uporabo posamezne metode preslabi in jih davčni organ ne sprejme. Dokumentacija je nepopolna, presplošna ali ni izdelana, funkcije so opisane pomanjkljivo, povezane osebe niso predstavljene pravilno in jasno, pogosto je tudi napačno izvedena tržna analiza primerljivosti (napačno izbrana primerljiva podjetja). Podjetje, ki je v Sloveniji ali na Hrvaškem, pri dokazovanju pravilno določenih transfernih cen v skladu z neodvisnim tržnim načelom uporabljajo tržno analizo primerljivosti potencialno primerljivih podjetij t.i. »benchmark analysis«. Zakonodaja časovno ne omejuje koliko let se lahko v dokumentaciji uporablja posamezna izvedena analiza, je pa v praksi maksimalna priporočljiva doba 3 leta. V Bosni in Hercegovini z zakonodajo to posebno ni definirano, srbska davčna uprava pa od svojih zavezancev zahteva, da je analiza izvedena vsako leto posebej. Čeprav Smernice OECD za določitev primerljivih podjetij ne prepovedujejo izbora podjetij, ki ustvarjajo izgubo, takšnih podjetij v Srbiji, Hrvaškem in Bosni in Hercegovini ni dovoljeno uporabiti.
Sklepanje vnaprejšnjih cenovnih sporazumov je pomembna novost, ki jih FURS z letošnjim letom omogoča davčnim zavezancem. Gre za institut, ki je v mnogih državah že dolgo uveljavljen in podjetjem omogoča večje obvladovanje tveganja določanja transfernih cen in večjo gotovost pri njihovem poslovanju. Sklenitev vnaprejšnjega sporazuma je podjetjem omogočeno tudi v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Medtem ko določene države članice EU, med njimi tudi Slovenija, omejujejo čas trajanja veljavnosti sporazuma - običajno za obdobje od 3 pa do maksimalno 5 let. Te omejitve pri omenjenih dveh državah ni. Sporazumi bodo običajno veljali za obdobje za katero bodo sklenjeni oziroma bodo prenehali veljati, v kolikor sporazuma ne bo mogoče spremeniti zaradi novih pogojev, ki bi lahko vplivali na dogovorjeno metodologijo določanja transfernih cen. Ker je bilo sklepanje sporazumov večinoma omogočeno šele pred kratkim, je pričakovati, da se bodo za njih odločala predvsem podjetja, katerih vrednote so zagotovo transparentnost poslovanja, dolgoročna stabilnost poslovanja in ki so posledično v samem postopku sklenitve sporazuma pripravljene podrobno pojasniti značilnosti posameznih transakcij. Čeprav je izmed primerjanih držav Slovenija edina polnopravna članica OECD, vse štiri države na področju transfernih cen sledijo smernicam OECD in v svoji zakonodaji nimajo implementiranih določb, ki bi imele značaj lokalne posebnosti. Tako vse države pri določanju transfernih cen dovoljujejo uporabo vseh treh tradicionalnih transakcijskih metod in obe metodi na osnovi dobička. Bogatost izkušenj posameznih davčnih uprav z izvajanjem nadzora nad transakcijami med povezanimi osebami je različna. Trenutno ima samo Slovenija usposobljen poseben oddelek specializiranih davčnih inšpektorjev prav za področje nadzora transfernih cen. Pričakovati je, da bodo v kratkem z ustanavljanji oziroma usposabljanji posebnih oddelkov naši davčni upravi sledile tudi ostale davčne uprave in tako sledile tudi pozitivnim izkušnjam Slovenije na tem področju. Ocenjujemo, da je temu najbližje Srbija, trenutno pa se pregledi transfernih cen opravljajo v okviru ostalih davčnih nadzorov s strani davčnih uprav. Morda lahko pripomnimo, da davčne uprave v preteklosti niso posebno agresivno izvajale nadzora nad davčnimi zavezanci, za katere je značilno poslovanje med povezanimi osebami. Kot rečeno, tega danes ne moremo več trditi. To je postalo še posebej pomembno v zadnjih letih z nastopom finančne krize, ko se države soočajo z resnimi izzivi naraščanja javnega dolga in potreb po dodatnih proračunskih virih. Na osnovi izmenjave izkušenj, izobraževanj in sodelovanja v različnih organizacijah, kot so OECD, EU in IOTA, imajo davčni inšpektorji pri svojem delu vedno več znanja in izkušenj. Pričakujemo lahko, da se bo v vseh državah obseg davčnih pregledov, kakor tudi njihova zahtevnost le še povečevala. Kot zanimivost - FURS v svojih strateških usmeritvah in prioritetah za leto 2017 načrtuje izvedbo 56 inšpekcijskih nadzorov transfernih cen. V Federaciji BiH in prav tako v Republiki Srbski je bila v začetku leta 2016 sprejeta nova zakonodaja na področju davka od dohodka pravnih oseb, ki je poskrbela, da je področje transfernih cen v praktično vseh pogledih urejeno.
Pomembno je tudi omeniti, da je k planiranju transfernih cen treba pristopiti celovito. Pri transakcijah med povezanimi osebami nadzorni organi pregledujejo ali so prihodki ustrezno visoki in da v drugi državi ni neustrezno visokih odhodkov. Zato je priprava dokumentacije in usklajenost obeh držav pri planiranju izredno pomembna.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.